rastlinjaki

Rastlinjaki kot samopostrežna trgovina vsake družine

Ob obisku trgovine se rada ustavim na oddelku sadja in zelenjave. Pogled na zelenjavo, ki jo ponujajo, mi vedno poveča količino sline v ustih. V naši družini nismo vegetarijanci, vendar se meso na našem jedilniku vedno bolj pojavlja le kot minimalna priloga k obilni zelenjavni jedi.

Medtem ko v trgovini občudujem junake našega bodočega kosila, se nehote sprašujem kako so pridelani. Paradižnik se mi zdi preveč okrogel, preveč idealno rdeč, prekrasen. Jajčevci, solata, paprika, por, cvetača, brokoli, peteršilj, bučke, korenje … Vsa zelenjava je kot iz pravljice. Kje rastejo? S čim jih vzpodbujajo k rasti? Ali je zelenjava, ki nam jo ponujajo na policah, zdrava? Od kod prihaja sveža zelenjava pozimi? Če jo pridelujete doma, vam tukaj na pomoč zagotovo priskočijo rastlinjaki. A o tej praktični in koristni rešitvi nekaj več kasneje.

Vemo, kaj jemo?

Analize kažejo, da več kot 50 % zelenjave v Sloveniji vsebuje ostanke pesticidov. Nekatera zelenjava celo več različnih pesticidov. Ko uvrščamo zelenjavo na naš jedilnik, mora biti le-ta najvišje kakovosti, iz integrirane in ekološke pridelave. Le tako bomo poskrbeli za zaščito našega organizma ter mu pomagali pri obnovi celic in skrbi za zdravje. Ker je zelenjava bogat vir vitaminov, mineralov in antioksidantov, je v samem vrhu prehranske piramide. Pomaga nam krepiti odpornost, zato strokovnjaki za prehrano priporočajo dnevno zaužitje od 250 do 450 gramov zelenjave.

Lastni vrt je želja večine Slovencev, tudi naše družine. Do sedaj smo za skromno pridelavo zelenjave izkoriščali majhno sončno zaplato zemlje našega vikenda. Ker je posestvo obkroženo z gozdom, smo s pridelano zelenjavo največkrat bolj nahranili gozdne prebivalce kot sebe, zato smo se koncem vsake sezone spraševali o smiselnosti našega početja. Zagotovo bi obupali, če se ne bi seznanili z rastlinjaki podjetja Profilplast, kjer nam zagotavljajo, da bo odslej vsa zelenjava, ki jo bomo sami pridelali, pristala na naših krožnikih.

rastlinjaki

Zgodba rastlinjakov skozi čas

Ko pomislim na rastlinjake, pomislim na Oranžerijo pri dvorcu Schönbrunn na Dunaju. Prekrasna stavba z velikimi zaobljenimi steklenimi okni, ki je bila namenjena za prezimovanje nežnih citrusov in drugih južnih rastlin, je poleg Oranžerije v Versaillesu druga največja tovrstna stavba na svetu. Jožef II. je v njej rad prirejal bankete in ostale bleščeče dvorne slovesnosti.

Vendar sega zgodba o rastlinjakih še dlje v preteklost – vse do rimskih časov. Rimski vrtnarji naj bi uporabljali sisteme, ki so bili podobni sodobnim rastlinjakom. Zelenjavo so gojili z namenom, da bi jo imeli na razpolago vse dni v letu. Sadili so jo v vozičke na kolesih, ki so jih čez dan pripeljali na sonce, ponoči pa prestavili v notranjost posebnih hišic. Hišice so bile zaprte s ploščami selenita in zastrte z naoljeno tkanino, ki so jo imenovali spekularia.

Vas zanima še več?

  • Prve ogrevane rastlinjake naj bi poznali v času korejske dinastije Joseon v 14. stoletju. Z uporabo tradicionalnega korejskega sistema talnega ogrevanja ondola so gojili zelenjavo, vzgajali rože in zoreli sadje. Takratni rastlinjaki so bili zgrajeni iz sten, ki so zadrževale toploto in polprozornih oken, ki so omogočala prodiranje svetlobe. Na ta način so vse leto uspešno gojili mandarine.
  • V 17. stoletju so se rastlinjaki pojavili na Nizozemskem in v Angliji, vendar so imeli z njimi ogromno dela, saj so v njih le s težavo zagotavljali uravnoteženo temperaturo in ustrezne pogoje za rast rastlin. Z izboljšanjem tehnologije izdelave stekla in razvojem tehnik gradnje, se je povečalo eksperimentiranje v velikosti in obliki rastlinjakov. Viktorijanska doba je zlata doba rastlinjakov v Angliji. Graditi so začeli velike rastlinjake, v katerih so uspevala visoka drevesa, zato so rastlinjake imenovali hiša palm. Največkrat so se nahajali v javnih parkih in vrtovih.
  • V 19. stoletju nastajajo rastlinjaki iz železnih in steklenih konstrukcij, ki so jih uporabljali tudi pri gradnji železniških postaj, tržnic, razstavišč. Eden takšnih je Glaspalast v Münchnu. V šestdesetih letih 20. stoletja so se stroški gradnje rastlinjakov zmanjšali. Pojavile so se polietilenske folije, aluminijasti profili ter pocinkane jeklene cevi in rastlinjaki so postali dostopnejši za gradnjo na manjših kmetijah in v vrtnih centrih.

Danes se svet sooča s problemom spreminjanja okolja zaradi rastlinjakov. Pokrajina Westland na Nizozemskem je območje, kjer je največja koncentracija rastlinjakov na svetu. Na približno 9000 hektarih površine ima rastlinjake 4000 podjetij, ki skupaj zaposlujejo 150.000 ljudi. Proizvedejo približno 7,2 milijarde zelenjave in cvetja, ki ga večino izvozijo.

rastlinjaki

Kako delujeta rastlinjak in topla greda?

Rastlinjak je zgradba s stenami in streho, ki je izdelana pretežno iz prozornega materiala. V njej se gojijo rastline, ki potrebujejo nadzorovane klimatske pogoje. Rastlinjak omogoča večji nadzor nad rastnim okoljem rastlin. Notranjost rastlinjaka je izpostavljena sončni svetlobi. V hladnem vremenu postane temperatura v notranjosti višja od zunanje temperature, kar ščiti rastline v rastlinjaku.

Topla greda pozimi in spomladi omogoča gojenje čebule, blitve, zimske solate, pora ali drugih pridelkov. Primerna je tudi za zgodnje setve oziroma pridelavo sadik. Poleti je topla greda idealna za gojenje lubenic in melon, brez folije pa je uporabna kot opora za kumare, grah in podobne plezalke.

Ključni dejavniki, ki jih v rastlinjaku nadzorujemo, so:

  • prezračevanje
  • temperatura
  • raven svetlobe in sence

Ena najpomembnejših komponent uspešnega rastlinjaka je prezračevanje. Brez ustreznega prezračevanja rastline ne uspevajo. S prezračevanjem se uravnavata temperatura in vlažnost v rastlinjaku. S tem se zagotavlja gibanje zraka in preprečuje kopičenje rastlinskih patogenov, ki imajo radi mirujoče razmere. S prezračevanjem se dovaja svež zrak, ki je potreben za fotosintezo in dihanje rastlin, opraševalcem pa se omogoči dostop do rastlin.

Prezračevanje rastlinjaka Profilplast se izvaja z uporabo strešnega okna, kar je odlično za prezračevanje zgornjih plasti zraka v rastlinjaku, kjer je tudi najbolj vroče. Skozi strešno okno vstopajo in izstopajo opraševalci – običajno so to čmrlji ali čebele, uporablja pa se tudi umetno opraševanje. Okno deluje brez elektrike, saj raztezanje voska v ampuli omogoča, da se okno samodejno odpira in zapira.

Največji strošek pri obratovanju rastlinjaka predstavlja njegovo ogrevanje v hladnejšem času. Zaradi prepustnih prozornih sten je količina izgubljene toplote velika. Ker morajo stene prepuščati svetlobo, se jih ne sme izolirati. Ker se za ogrevanje uporablja zemeljski plin ali električne peči, se za nenehno nadomeščanje izgubljene toplote porabi veliko denarja. Obstajajo alternativne metode ogrevanja, ki pridobivajo toploto z nizko porabo energije. Ena od njih je zajem in shramba sončne energije podnevi ali poleti ter izpust v rastlinjak z namenom dviga temperature ponoči ali pozimi. Za ogrevanje rastlinjakov se uporablja tudi odpadna toplota živine. Ohlajanje rastlinjaka se izvaja z odpiranjem oken, kadar je v rastlinjaku pretoplo za rastline, ali z elektronskimi regulatorji. Odpiranje oken se izvaja ročno ali avtomatizirano.

Rastline potrebujejo za svojo rast svetlobo. Podnevi vstopa svetloba v rastlinjak skozi okna, ponoči pa črpajo rastline svetlobo iz luči, najpogosteje so to LED luči. Z nočno svetlobo se poveča donos določenega pridelka.

rastlinjaki

Na kaj moramo biti pozorni pri postavitvi rastlinjaka

Postavitev rastlinjaka je odvisna od prostora, ki nam je na voljo, razporeditve vrta in ostalih dejavnikov.
S postavitvijo rastlinjaka na južno, jugozahodno ali jugovzhodno stran hiše lahko izkoristimo toplotno izolacijo ali toploto iz sten hiše ter prihranimo pri dodatnem ogrevanju rastlinjaka.

V kolikor ima hiša svetlo fasado, bo le-ta odbijala svetlobo, kar bo posledično intenzivneje osvetljevalo rastline v rastlinjaku.

S postavitvijo rastlinjaka v zavetrje bomo rastlinjak obvarovali pred poškodbami, ki jih lahko povzročijo vremenske neprilike kot so močan veter, toča in podobno. Optimalna konstrukcija ter trdno in stabilno ogrodje rastlinjakov podjetja Profilplast omogočajo, da ob sneženju sneg sam zdrsi z rastlinjaka, klini pa omogočajo dobro pritrjenost rastlinjaka v zemljo.

Velika prednost rastlinjakov je tudi v tem, da jih lahko poljubno prestavljamo. S tem omogočamo kolobarjenje, istočasno pa poskrbimo za optimalno postavitev rastlinjaka v našem bivalnem okolju.